Dal je pobudo za izdajanje zbornika Bistriški zapisi, ki jih Društvo za krajevno zgodovino in kulturo izdaja še danes, ter za postavitev številnih spominskih plošč zaslužnim ljudem in dogodkom v naši preteklosti.
V okviru Kulturnega društva Lesonit je delovalo več skupin: literarna, gledališka, likovna.
Literarna skupina je izdajala glasilo Lesonitov zvezek, v katerem so svoja leposlovna besedila objavljali izključno zaposleni v Lesonitu. Izšlo je deset publikacij. Te so edinstven prispevek kulturi, saj so bile v tedanjih časih prvo tovrstno glasilo v državi. V literaturi je pač bistveno, da imajo literati možnost objave svojih besedil v glasilu, publikaciji, knjigi…
Ivko Spetič je bil pobudnik in organizator poletnih kulturnih prireditev, ki so se v 70. in 80. letih odvijale v našem kraju. Vsako poletje se je zvrstilo kar nekaj odmevnih kulturnih dogodkov, ki so pritegnili številne gledalce in poslušalce. Pri tem je sodeloval z organizatorji Poletnega festivala Ljubljana, tako da je uspel pridobiti res kvalitetne, vrhunske izvajalce (npr. nastop slovite španske in slovaške folklorne skupine, nastop kvarteta Golden Gate, gledališka predstava novogoriškega gledališča …) organiziral je koncerte klasične glasbe v Sokolskem domu (nastopili so Dubrovka Tomšič, Trio Lorenz, Igor Ozim, nekaj priznanih ruskih pianistov, itd.) in nekaj odmevnih razstav (npr. razstava Avgusta Černigoja). V ta namen je skupaj z občinskim sindikalnim svetom poskrbel za ureditev odra in dvorane v Sokolskem domu.
Ob 100. obletnici rojstva Dragotina Ketteja je predlagal, da se 19. januar proglasi za občinski kulturni praznik in se proslavi z mesecem kulture, zaslužnim kulturnikom pa naj se podeljuje Kettejevo priznanje.
Dal je pobudo za ureditev knjižnice na današnji lokaciji in dosegel, da je podjetje Ilirija, ki je bilo lastnik Sketove hiše, brezplačno odstopilo pritličje te stavbe za potrebe knjižnice. Pripravil je tudi t.i. samoupravni sporazum za zbiranje sredstev za obnovitev teh prostorov, kar je bilo osnova za pridobitev republiških sredstev.
Prizadeval si je tudi, da se je začela obnova gradu Prem.
Bil je član iniciative za organizacijo vsakoletnih Premskih srečanj, ki so pritegnila literate izven meja naše države.
Ivko Spetič je bil v letu 1979 pobudnik, soustanovitelj in dolgoletni predsednik društva Literarnega društva Ilirska Bistrica. Društvo je v 36 letih delovanja izdalo 20 številk glasila oz. zbornika Stopinje. Bil je urednik ali sourednik kar dvanajst številk te publikacije. V prvih številkah je v Stopinjah objavljalo deset avtorjev, v naslednjih pa že okrog štirideset. Vzporedno s tem se je večal tudi obseg glasila, ki je od začetnih 30 naraslo na preko 150 strani. Društvo je izdalo knjige štirih članov. Vsako leto, ko so izšle Stopinje, so jih člani na posebni prireditvi predstavili. Člani so redno sodelovali na prireditvah ob občinskem kulturnem prazniku, posamezniki pa tudi na drugih prireditvah v občini in izven nje: na literarnih večerih v Piranu, Portorožu, Trstu, Divači, Tomaju, vedno tudi na Premskih srečanjih. Posamezni člani so z objavami svojih prispevkov sodelovali tudi v drugih revijah. Ivko Spetič je bil vso to obdobje neuradni mentor mlajšim piscem, ki so šele začenjali svojo pot na tem področju.
Še dandanes je aktiven član društva, iskriv in neumoren pobudnik za marsikateri kulturni dogodek. Leta 2014 smo člani društva na poseben gledališki način predstavili like iz njegove knjige Feminelije in poleg premierne predstave v Domu na Vidmu (12. aprila) smo s predstavo gostovali tudi v lapidariju Pokrajinskega muzeja v Kopru (28. Junija). Poleti 2014 je bil Ivko tudi organizator štirih glasbeno – literarnih večerov, t.i, Poletnic.
Ivko Spetič se je pred 84 leti rodil v Ilirski Bistrici. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani pravnik, sedaj v pokoju. V Gornjih Vremah je obnovil podedovano hišo matere in stricev Franceta in Bogomirja Magajne (oba imenovana sta pustila bogato novinarsko,uredniško in v Sloveniji dobro poznano pisateljsko zapuščino), po katerih je povzel tudi dodatni umetniški priimek. Na svoji domačiji gosti marsikatero literarno delavnico ali kulturni dogodek.
Poleg vsega naštetega je Ivko Spetič plodovit ustvarjalec, pesnik in pisatelj, avtor mnogih člankov in publikacij. Njegov knjižni opus obsega 13 knjig: Steklenica (1998), Pozabljene pravljice (1998), Stihomisli (1999), Vsakdanje zgodbe (2001), Barva časa (2001), Humoreske (2002), Montpassion (2002), Groteske (2003), Kvadrilje (2004), Stare prauce (2006), Predali (2010), Krogočasje (2012) in Feminelije (2013), v pripravi za izdajo pa ima že novo knjigo.
Čeprav je bil Ivko zelo delaven, ni nikoli silil v ospredje, saj je skromnega značaja. Prepričani smo, da Ilirska Bistrica dolguje temu možu najvišje priznanje, saj marsikatere današnje kulturne dejavnosti sploh nebi bilo, če nebi obstajala bogata kulturna tradicija, za katero ima velike zasluge ravno gospod Ivko Spetič.
Dr. Anton Prosen je rojen 22. 4. 1946 v Jasenu. V Ilirski Bistrici je zaključil osnovno šolo in srednjo šolo v Ljubljani. Po maturi se je vrnil domov in bil zaposlen v občinski upravi v Ilirski Bistrici. Po enoletnem delovanju je odšel na redni študij na takratno Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Že v začetku delovanja ga je odlikoval interdisciplinarni pristop, pomen geodezije in drugih strok pri načrtovanju in upravljanju prostora je zastavil že s svojo diplomsko nalogo, v kateri je obdelal procese urbanizacije v občini Ilirska Bistrica. Po diplomi je nabiral bogate izkušnje v praksi - najprej kot načelnik občinske geodetske uprave v Ilirski Bistrici, pozneje kot vodja Komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve na občini Nova Gorica in kot namestnik direktorja Zavoda za družbeno planiranje v Novi Gorici. Stroka mu je hitro priznala inovativen pristop pri razvoju stroke in zelo je kmalu dobil povabilo za prevzem odgovorne funkcije v okviru takratne republiške vlade, vendar se je raje odločil, da nadaljuje kariero v akademski sferi. Po diplomski in magistrski temi je leta 1993 svoje strokovne in življenjske nazore prikazal v doktorski disertaciji z naslovom »Urejanje podeželskega prostora s poudarkom na ekološkem vrednotenju«. Strokovno se je v okviru doktorskega raziskovanja izpopolnjeval najprej v Avstriji in na Bavarskem, kjer je na Tehniški univerzi v Münchnu pripravljal doktorsko disertacijo.
Dr. Anton Prosen je že pred desetletji prevzel pomembno vlogo pri razvoju geodetske stroke in prostorsko-načrtovalske stroke v Sloveniji in na mednarodni ravni. Kot zavzet in predan predavatelj na Univerzi v Ljubljani, predvsem v okviru študijskih programov geodezije, pa tudi drugih študijskih programov, je z dodiplomskimi in podiplomskimi študenti, mladimi raziskovalci in strokovnjaki utiral pot urejanju prostora, ekologiji in sodobni geodeziji, s poudarkom na vlogi geodezije pri upravljanju prostora. Na področjih ruralnega planiranja, ekologije, upravljanja zemljišč in razvoja podeželja se je uveljavil kot izredno priznan strokovnjak tudi v tujini. Rezultate svojega strokovnega in raziskovalnega dela je predstavil v dveh monografijah, v številnih člankih, poročilih, strokovnih mnenjih itn.
Še posebej se je dr. Prosen uveljavil, ko je leta 2003 prevzel uredništvo strokovne revije Geodetski vestnik. Geodetski vestnik se je bogatil iz letnika v letnik in postal prava strokovna revija. Dr. Prosen je s sodelavci in avtorji dvignil to revijo na raven ugledne mednarodne strokovne publikacije. V mesecu decembru 2013 je po enajstih letih uredništvo predal novi ekipi.
Dr. Anton Prosen, ilirskobistriški rojak, danes kot upokojeni profesor, še ni prekinil z delom, saj se še vedno ukvarja s strokovnim, pedagoškim delom in publicističnem delom, v prostem času pa z humanitarnim delom, saj je bil vedno njegov moto – pomagati tistemu, ki je pomoči potreben. Še vedno upa, da mu bo zdravje dopuščalo in da si bo lahko vzel čas, da si z družino obnovi dom v Jasenu in morda postane spet ilirskobistriški občan.
Naj dodamo, da je dr. Anton Prosen skozi aktivno delovno dobo in po upokojitvi prejel naslednje nagrade in priznanja:
1982 – Pohvala in priznanje občine Nova Gorica
1983 – Zaslužni član Zveze geodetov Slovenije
2004 – Zlata plaketa Društva psoriatikov Slovenije
2006 – Priznanje Zveze geodetov Slovenije
2008 – Priznanje Zveze geodetov Slovenije
2009 – Zlata plaketa Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ob 90- letnici fakultete
2014 – Priznanje za življenjsko delo na področju geodezije in urejanja prostora, Zveza geodetov Slovenije
2015 – Častni član Primorskega geodetske društva
2019 – Srebrna plaketa Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ob 100. obletnici fakultete
Rodil se je 19. julija 1938 na Topolcu očetu partizanu. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Trnovem, na učiteljišču v Ljubljani je maturiral leta 1957. Zaposlil se je najprej kot razredni učitelj na osnovni šoli v Košani, med letoma 1961 in 1974 pa je služboval na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Trnovem kot učitelj in pomočnik ravnatelja. Tedaj je dokončal višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Nekaj časa je bil med prosvetnim delom sekretar občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL). Med letoma 1974 in 1983 je bil zaposlen kot svetovalec za poklicno usmerjanje na Zavodu za zaposlovanje Koper. Od leta 1983 do upokojitve leta 1997 je zopet poučeval na šoli v Ilirski Bistrici kot učitelj predmetnega pouka in več let kot pomočnik ravnatelja. Na tej šoli je vodil tudi planinski, filatelistični in foto krožek ter na sploh skrbel za tehnično kulturo mladine.
Vojko Čeligoj je numizmatik in filatelist. Bil je pobudnik in ustanovni član Primorskega numizmatičnega društva (PND) Ilirska Bistrica. Od samega začetka, to je od leta 1973, je bil glavni motor društva, ves čas prisoten v raznih organih društva, in kar 29 let tudi njegov predsednik. Bil je organizator raznih dogodkov, razstav in prireditev PND in urednik društvenega časopisa Numizmatični list. V sodelovanju med PND in Pošto Slovenije je v njegovem času izšlo več kot 200 posebnih poštnih žigov, 150 dotiskanih dopisnic in razglednic ter 24 osebnih poštnih znamk, ki so spremljale, zaznamovale ter v svet razširile novice o dogodkih in jubilejih na Ilirskobistriškem.
Vojko je član Planinskega društva Snežnik od svojega 20. leta. Njegove sledi so tudi v tem društvu neizbrisne. Med letoma 1984 in 1993 je bil predsednik društva, v okviru katerega je bil pobudnik aktivnega dela z mladino (Ciciban planinec, mladinski odsek), zasnoval je planinsko pot Snežnik – Snježnik, bil pa je tudi pobudnik in (so)organizator velikega števila dogodkov in dejavnosti, na primer zimskih vzponov na Snežnik, odmevnih v širšem slovenskem prostoru in na področju bivše Jugoslavije.
Bil je aktivni član Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje, Avto-moto društva Ilirska Bistrica, Čebelarskega društva Ilirska Bistrica, Roda snežniških Ruševcev in še bi lahko naštevali.
Bil je strasten ljubiteljski fotograf. Zabeležil je številne dogodke in srečanja, mladim pa je bil velik vzornik in učitelj s tega področja. Za prepoznavnost ljudi in krajev z območja občine Ilirska Bistrica v širšem prostoru je prispeval ogromno in lahko tudi rečemo, da našega Vojka pozna cela Slovenija. Bil je soavtor ali avtor knjig (npr. Knjige o Snežniku – Bela gora), kronist-dopisnik, publicist in fotograf. Redno je objavljal v Planinskem vestniku, ilirskobistriških občinskih časopisih, Primorskih novicah in drugih časnikih. Kot aktivni član Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica je sodeloval pri vseh izdajah Bistriških zapisov in številnih publikacijah cikla Ilirske teme. Bil je zbiralec (ne)materialne dediščine in raziskovalec zgodovine domačih krajev. Raziskoval je zgodovino bistriškega društva Ilirski Sokol, o njem je objavil več člankov, zaslužen pa je tudi za vrnitev sokolskega prapora v Ilirsko Bistrico. Bil je pobudnik in predsednik odbora za ureditev spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja na Premu, snovalec Kettejeve poti in vsakoletnega pohoda po njej. Vedno nas je spominjal na obletnice mesta, raznih ustanov, društev, pomembnih prednikov. Je avtor skoraj 400 domoznanskih prispevkov portala slovenskih knjižnic Kamra. Med letoma 2000 in 2004 je bil poslanec Državnega zbora RS.
Vojko je bil vedno, tudi mimogrede na ulici ali v bližini njegovega doma na Hribu svobode, prijeten in dobrodušen sogovornik. Marsikdo izmed nas doma hrani razglednico z lepimi pozdravi, zapisanimi v značilnem Vojkovem lepopisu, s katero se nas je spomnil s kakšnega dogodka ali pa kar tako. Vojku, našemu cenjenemu sokrajanu, bomo Bistričani lahko večno hvaležni za vse dokumentirane zapise in fotografije o ljudeh in dogodkih iz naše daljne in bližnje preteklosti, ki bi se brez njega za zmeraj zgubili.
Vojko Čeligoj je prejemnik občinske Kettejeve nagrade na področju kulture in prejemnik naslednjih priznanj ter nazivov:
• ČASTNI ČLAN društva PND, Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica, za njegov prispevek v društvu na področju numizmatike in filatelije
• ČASTNI ČLAN Numizmatičnega društva Slovenije, Ljubljana, za njegov prispevek na področju numizmatike v Sloveniji
• Priznanje za življenjsko delo na področju filatelije FZS Ljubljana
• Priznanje LOVRENC KOŠIR s plaketo in medaljo
• ČASTNI ČLAN Fotografskega društva SUŠEC Ilirska Bistrica za njegov prispevek na področju fotografije in objav ter dela z mladino
Planinska zveza Slovenije mu je podelila tri priznanja:
• SREBRNI ČASTNI ZNAK PZS za 25 let udejstvovanja na področju planinstva
• ZLATI ČASTNI ZNAK PZS za 50 let udejstvovanja na področju planinstva
• SPOMINSKO PLAKETO s SVEČANO LISTINO za življenjsko delo in zasluge na področju planinske dejavnosti v Sloveniji.
Listino o podelitvi naziva častni občan je soprogi Vojka Čeligoja, Sonji Čeligoj, 2. junija 2023 na osrednji občinski slovesnosti ob občinskem prazniku, 4. juniju, izročil župan dr. Gregor Kovačič. Prilagamo Vojkov pisni pozdrav in zahvalo.
Vojko Čeligoj je preminil 7. decembra 2023.
